Abecedni seznam duhovnikov na 1. 3. 2017: zaradi lažje preglednosti je najprej priimek, šele nato ime.
Če ni drugače zapisano so podatki povzeti po: p. Vinko Škafar, Stopinje 2010, stran 127-130

Kratice:
SBD- salezijanec

Antolin Avguštin (Avgust) SDB, roj. 22. maja 1911, iz Beltinec. Od l. 1927. v Italiji, noviciat opravil l. 1930-31. v Villa Moglia v Italiji, kjer je naredil tudi prve zaobljube. Višjo gimnazijo naredil na Radni. L. 1934. odšel na Japonsko, kjer je delal po salezijanskih zavodih. Bogoslovje je končal v Tokiu na Japonskem, kjer je 17. marca 1940 bil posvečen za duhovnika. Prvo sv. mašo je imel v Tokiu 24. marca 1940.

Arvay Mihael p. Placid, roj. 7. avgusta 1862, iz Hraščic (Beltinec?), krščen v Turnišču, posvečen 8.2. 1885, umrl 25. 11. 1946 v cistercijanski opatiji Heiligenkreuz pri Dunaju. cistercijan opatije Heiligenkreuz pri Dunaju, r. 7. 8. 1862 Hraščice (beltinski graščinski marof /pristava/, ki je po drugi svetovni vojni s priključitvijo k vasi Gančani, pridružen k župniji in občini Beltinci), krščen Turnišče; m. 8. 2. 1885; dolgoletni župnik v cistercijanskih župnijah Pfaffstaetten in Hiederschulz, biseromašnik, senior, svetnik, u. 25. 11. 1946 Heiligenkreuz.

Bakan Jože SDB, roj. 10. marca 1913, iz Bratonec, mašniško posvečenje 5. julija 1942, umrl 17. decembra 1997 v Izoli. Veliko časa je deloval v diaspori bivše Jugoslavije, predvsem na Kosovu in v Črni Gori, od leta 1981 pa vodil župnijo Gora pri Sodražici.

Ballatinczi (Beltinčan) Matija, p. Kalist, frančiškan province sv. Ladislava, leta 1738 predstojnik frančiškanskega samostana v Varaždinu, predavatelj teologije; roj. 23. februarja 1701 Beltinci; mašniško posvečenje 1729; u. 25. julija 1742 Križevci, Hrvaška.

Baligač Andrej SDB, roj. 23. novembra 1961, iz Melinec, mašniško posvečenje 29. junija 1990. Župnik v Prištini na Kosovem.

Baligač Jožef p. Bazilij, frančiškan, roj. 10. februarja 1890, iz Beltinec, mašniško posvečenje 27. junija 1914 v Zagrebu. Pozneje je postal duhovnik zagrebške nadškofije in bil od 16. 3. 1937 do smrti 28. 1.1949 župnik v Kotoribi, v Medžimurju.
Vir: p. Vinko Škafar, Stopinje 2009, stran 71, opomba 5

Baša Ivan, roj. 11. aprila 1875, iz Beltinec, mašniško posvečenje 6. julija 1989 (ali 16. julija 1898). Šolal se je v Lendavi, Sombotelu, Koeszegu. Leta 1894 se je vpisal na bogoslovje v Sombotelu in študij 1898 končal. Bil je kaplan pri Sv. Martinu ob Rabi, potem pri Sv. Juriju pri Rogaševcih, na Gradiščanskem v Rohoncu/Vrhunci, Novi Gori (1905-1908). Leta 1908 je prišel v Bogojino in v tej župniji ostal vse do smrti 13. februarja 1931. Baša je sodeloval pri ustanavljanju Kalendarja Srca Jezušovega in vanj tudi sam veliko pisal. Pisal je tudi v Novine in Marijin list in ga nekaj let tudi urejal. Pokopan je v Bogojini.
Viri: Lojze Kozar ml., Stopinje 2001, stran 66; Franc Kuzmič, Stopinje 2015, stran 117-121

Brest Robert, roj. 3. februarja 1976, iz Beltinec, mašniško posvečenje 29. junija 2001. Kaplan v Murski Soboti. Župnik v Turnišču.

Brunec dr. Mihael SDB, roj. 1. oktobra 1911, iz Melinec, mašniško posvečenje 29. junija 1941, umrl 28. aprila 1986 v Celovcu.

Cigan Ivan SDB, roj. 12. aprila 1909, iz Gančan, prve zaobljube 18. septembra 1931 - Chieri (italija), druge 19. januarja 1936 - Napoli, l. 1936 odide v Indijo, večne zaobljube 8. decembra 1937 - Bandel-Church (Indija), mašniško posvečenje 26. oktobra 1940, nova maša 27. oktobra 1940 (oboje Šilong-Shillong-Indija), misijonar v Indiji, umrl 26. januarja 1944 v Bombayu v Indiji.

Dravec Marko Jožef (Dravecz Mark Jozsef), rojen 20. marca 1697 v Beltincih (krstna knjiga župnija Turnišče: 24. marca 1697 je bil iz Beltinec krščen Marko). Dogmatiko in fundamentalno teologijo je končal kot gojenec Zavoda Collegium Rubrorum v Trnavi na Slovaškem v letih od 1729 — 1732. V duhovnika ga je 14.9.1730 (po nekaterih virih 1732) posvetil grof Bererny Zsigmond, esztergomski pomožni škof. Služboval je v szekesfehervarskem okrožju leta 1732 kot župnik v Pazmandu (Župnija Brezmadežnega spočetja Device Marije), leta 1734 v župniji Žalostne Matere Božje v Valu . Od 3. januarja 1737 je bil dekan fehervarske dekanije. Od 1. julija 1749 je postal častni kanonik, fehervarski naddekan, študijski nadzornik v semenišču; od 11. decembra 1755 župnik v Veszpremu in dekan dekanije; od 17. maja 1758 kanonik lektor, stolni dekan kapitlja, naslovni opat veszpremvolgyski; od 18. avgusta 1762 generalni vikar; od 4. aprila 1773 kapitularni vikar; v času škofa Jožefa Bajzkhija od leta 1777 spet generalni vikar. Dejavno je bil soudeležen pri vodenju škofije. V lastne namene je leta 1764 kot generalni vikar pripravil najstarejši z roko pisan šematizem veszpremske škofije. Umrl je 17. julija 1779 v Veszpremu.
Vir: Jožef Tomec, Stopinje 2014, stran 132-135

Duh Stanko SDB, roj. 29. maja 1938, iz Melinec, mašniško posvečenje 29. junija 1966. Novo mašo je imel 10. julija 1966 (ali 27. julija). Njegov pridigar je bil Štefan Zorko.

Duh (Düh) Štefan, oblat device Marije, roj. 14. avgusta 1909, iz Melinec, mašniško posvečenje 21. julija 1940 Pisa (Italija), nova maša 1. septembra 1940 v Beltincih, umrl 22. februarja 1973 Pinerolo (Italija).

Forjan Martin p. Florenc(ij) OFM, roj. 28. oktobra 1893, iz Beltinec, mašniško posvečenje 10. septembra 1916, umrl 1. julija 1966 v Vukovarju.
P. Florencij, se je rodil 28. oktobra 1893 v Beltincih očetu Martinu in Magdaleni roj. Baligač. Po osnovni šoli v Beltincih je odšel v varaždinsko frančiškansko semenišče, kjer je končal srednjo šolo. V noviciat frančiškanske province sv. Cirila in Metoda je stopil 6. avgusta 1909, začasne zaobljube je naredil 17. avgusta 1910, večne 21. maja 1914. Po končanem teološkem študiju je bil 10. septembra 1916 posvečen v duhovnika. Takoj po posvečenju je bil imenovan za prefekta v varaždinskem semenišču, toda moral je oditi za vojaškega duhovnika v Karpate, k madžarskim in hrvaškim vojakom. Po vojni se je vrnil v provinco in bil najprej provincijski arhivar in prefekt malega semenišča v Zagrebu. Od leta 1920 je bil prefekt v varaždinskem semenišču, kjer je ostal do poletja 1927. Od leta 1927 do 1936 je bil predstojnik v glavnem zagrebškem frančiškanskem samostanu na Kaptolu, od 1936 do 1939 prav tam predstojnikov namestnik, prokurator province in komisar Sv. dežele. Leta 1939 je postal gvardijan na Trsatu, na kapitlju 1941 pa kustos province. Na Trsatu je ostal do leta 1945. Od 1945 do 1948 je bil gvardijan v Vukovarju in nato predstojnik v Osijeku do leta 1954; od leta 1954 do 1960 pa je bil v Samoboru. Leta 1960 je bil spet v Osijeku, kjer je ostal do smrti.
Vir: p. Vinko Škafar, Stopnije 2009, stran 71-72

Geld Karel (Karol) SDB, roj. 1. maja 1913, iz Lipovec, opravil noviciat in prve zaobljube v Italiji, mašniško posvečenje 7. julija 1940, nova maša 28. julija 1940 v Beltincih. Misijonar v Tunisu (od 1934 do ?). ?Do svoje smrti leta 2004 je bival kot upokojeni župnik v župniji Sv. Križ - Gabrovka.?

Glavač Franc, roj. 30. avgusta 1913, iz Beltinec. Novo mašo je obhajal 25. decembra 1938.

Glavač Štefan p. Božidar OFMConv, roj. 17. avgusta 1909, iz Beltinec, mašniško posvečenje 10. junija 1933 v Splitu, umrl 18. junija 1981 na Ptuju.

Herman Ferdinand, roj. 26. maja 1896, iz Bratonec, mašniško posvečenje 29. junija 1924 v Mariboru, nova maša 20. julija 1924, umrl 9. decembra 1966 v Črenšovcih.

Horvat Anton p. Dominik, frančiškan province sv. Ladislava, r. 1675 Beltinci, mašniško posvečenje 1699, umrl 24. 3. 1704 Siklós, Madžarska.

Horvat Anton SDB, roj. 2. aprila 1936, iz Lipovec, mašniško posvečenje 29. junija 1963. Od 1996 je bil župnik v Dokležovju. Od leta 2013 duhovni pomočnik v Ankaranu.

Horvat Avgust SDB, roj. 31. julija 1939, iz Lipovec, mašniško posvečenje 31. julija 1939, novo mašo je daroval 11. avgusta 1968. Pridigal mu je Jakob Avguštin, bivši salezijanski inšpektor. Misijonar v Ruandi.

Horvat br. Boštjan, frančiškan, rojen 16. aprila 1977, 4. oktobra 2015 je v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani izrekel slovesne zaobljube, 25. oktobra 2015 je v Beltincih prejel diakonsko posvečenje, 26. junija 2016 je v ljubljanski stolnici prejel mašniško posvečenje, 10. julija 2016 je obhajal novo mašo v Beltincih, od 2016 kaplan v župniji Ljubljana – Vič.

Horvat Jožef SDB, iz Lipovec. Novo mašo je obhajal 11. avgusta 1963.

Jakob Auguštin SDB, roj. 20. aprila 1912, iz Lipovec, noviciat v Italiji, mašniško posvečenje 7. julija 1940 v Ljubljani, nova maša 28. julija 1940 v Beltincih. Umrl 5. marca 1990 v Veržeju.

Jerič Ciril SDB, roj. 3. junija 1925, iz Melinec, pomočnik, prve zaobljube 15. avgusta 1956 v Reki na Hrvaškem, umrl 14. julija 1996 v Ljubljani.

Jerič Ivan SDB, roj. 23. avgusta 1911, iz Melinec, pomočnik, prve zaobljube 24. novembra 1960 v Reki na Hrvaškem, umrl 25. decembra 1991 na Trsteniku.

Jerič Mihael SDB, roj. 24. junija 1909, mašniško posvečenje 5. julija 1936 v Mariboru, umrl 14. oktobra 1980 v Radencih. Pokopan je v Ljubljani.

Knaus Franc p. Edmund OFM, roj. 27. septembra 1893, iz Beltinec, mašniško posvečenje 10. septembra 1916 v Zagrebu, umrl 7. aprila 1958 (ali 29. aprila 1958) v Vukovarju.
P. Edmund, se je rodil 27. septembra 1893 v Beltincih. Po tamkajšnji osnovni šoli je prišel v varaždinsko semenišče, kjer je končal srednjo šolo. V noviciat frančiškanske province sv. Cirila in Metoda je vstopil 16. 8. 1908 na Trsatu in 28. 9. 1909 naredil prvi redovne zaobljube ter po treh letih večne. Teologijo je končal v Zagrebu, kjer je bil 10. 9. 1916 posvečen v duhovnika. Kot duhovnik je deloval po devet let v Našicah in Iloku, nekaj časa je bil samostanski vikar v Zagrebu in končno 22 let v Vukovarju. Stalno je bil po župnijah in je bil iskan delavec v župnijski pisarni. V vseh naštetih župnijah je bil katehet v osnovni šoli, nekaj časa tudi v vajenski šoli. Ker je bil tudi glasbenik, je otroke učil cerkveno petje in vodil pevski zbor Marijine kongregacije.
Vir: p. Vinko Škafar, Stopnije 2009, stran hentai porn 69-70

Košič Jožef, r. 1788 v Beltincih, umrl 1867 kot župnik na Gornjem Seniku. Napisao je »Kratki navuk vogrskoga jezika« i »Zgodbe vogrskoga kralestva «, najlepše njegovo delo pa je »Zobrisani Sloven i Slovenka med Miirov i Rabov«. Tii je popisao mnoge naše starinske navade, davao navuke, kak se trbe lepo oponašati, ne vervati v šatringe itd. To je naša najlepša kniga za vzgojo liidstva.

Koštric Ciril, roj. 21. marca 1948, iz Melinec. 1976 nova maša?.

Koštric mag. Stanislav, roj. 20. januarja 1961, iz Melinec, mašniško posvečenje 28. junija 1987, živi v Mariboru (Beltincih).

Klingsbögl Gustav, roj. 1807, iz Beltinec.

Kuhar Ivan SDB, roj. 8. maja 1899, iz Bratonec, pomočnik, umrl 10. januarja 1968 v Ljubljani.

Kuhar Matija SDB, roj. 11. februarja 1905, iz Bratonec, pomočnik, umrl 27. julija 1950 v Ljubljani.

Kuhar Štefan SDB, roj. 17. avgusta 1908, iz Bratonec, pomočnik, umrl 20. decembra 1944 v Ljubljani.

Lebar Jože, roj. 5. februarja 1925, iz Beltinec, mašniško posvečenje 29. junija 1952. Novo mašo je daroval 6. julija 1952. Župnik pri Sv. Antonu v Slov. Goricah. Umrl 29.10.2007, pokopan v Beltincih.

Maroša Anton SDB, roj. 16. januarja 1942, iz Melinec, mašniško posvečenje 29. junija 1969, od 1976 do 1988 župnik v Veržeju, duhovni pomočnik v Sevnici.

Maroša Martin SDB, roj 2. novembra 1912 - Chichago (ZDA), po rodu iz Melinec, prve redovne zaobljube 6. aprila 1931 - Macul (Čile), mašniško posvečenje 26. novembra 1939 - Santiago (Čile), nova maša 3. decembra 1939 - Punta Arenas. Dolgoletni misijonar v Čilu, duhovni pomočnik v Veržeju. Biserna maša – svoj 60-letni duhovniški jubilej je obhajal v domači župnijski cerkvi na župnijsko proščenje sv. Ladislava v nedeljo, 20. junija 1999, prav tako na Melincih na vaško proščenje Marije Snežne v nedeljo, 1. avgusta. Obakrat je bilo v pridigah premišljevanje o potrebnosti duhovnih poklicev. Umrl v veržejskem Marijanišču na praznik sv. Marka evangelista, 25. aprila 2012. Pokopan v petek, 27. aprila na veržejskem pokopališču.

Maršič Janez SDB, roj. 6. junija 1936, iz Melinec, mašniško posvečenje 29. junija 1971. Umrl 5. aprila 2004 (ali 7. aprila) na Trsteniku.

Maršič mag. Franc SDB, roj. 23. septembra 1961, iz Melinec, mašniško posvečenje 29. junija 1989, novo mašo je obhajal 16. julija 1989. Pridigal mu je salezijanski inšpektor Stanislav Hočevar.

Maršič Martin, roj. 1920, iz Melinec.

Matko Ivan SDB, roj. 2. marca 1910, iz Gančan, mašniško posvečenje 3. julija 1938, nova maša 14. avgusta 1938 v Beltincih, umrl 16. marca 1997 v Železni Kapli v Avstriji, pokopan 20. marca 1997 v Selah. Po gimnazijskij študijih v Veržeju in na Radni pri Sevnici je stopil v bogoslovje in bil 1938 posvečen v duhovnika. Najprej je služboval v mladinskem domu na Rakovniku. Med vojno je prevzel skrb za begunsko mladino in od leta 1945 do 1950 po taboriščih v Peggezu, Lienzu in Spittalu vodil mladinski dom in poklicno šolo. Leta 1950 se je ves posvetil dušnopastirskemu delu med Slovenci na Koroškem, do leta 1952 v Tinjah, nato pa do leta 1986 v župniji Sele.
Vir: Jožef Smej, Stopinje 1999, stran 313

Maučec Janez, roj. 6. julija 1961, iz Gančan, mašniško posvečenje 28. junija 1987. Od leta 1987 do 1990 je nastopil duhovniško službo v Ljutomeru, jo nadaljeval v Šentjurju pri Celju (1990-1995). Od 1. avgusta 1995 je župnik pri Sv. Marku niže Ptuja.

Nayzar, Tomaž, p. Kiriak, frančiškan province sv. Ladislava, r. 1676 Bratonci, Beltinci; mašniško posvečenje 1700, umrl kot samostanski vikar 18. 9. 1709 v Zagrebu, Hrvaška

Menstik Karel, roj. 26. decembra 1839, iz Beltinec.

Mlinarič Jožef SDB, roj. 29. februarja 1940, iz Bratonec, mašniško posvečenje 29. junija 1967, novo mašo je daroval 9. julija 1967. Pridigal mu je sorodnik Gusti Sraka, župnijski upravitelj na Remšniku. Bil je nedeljski kaplan na Vranskem, zatem v Boštanju, na Razborju nad Sevnico in Šentrupertu. Dobro leto je bil tudi kaplan v Nišu. Leta 1971 je odšel v afriški misijon (Ruanda, Burundi).

Mujdrica p. Janez DJ, roj. 1. februarja 1949, iz Bratonec, mašniško posvečenje 29. junija 1979, misijonar v Zambiji.

Nežič mag. Stanislav, roj. 10. julija 1951, iz Beltinec, mašniško posvečenje 29. junija 1976. Liturgijo za novo mašo je pripravila novomašnikova sestra, teologinja Julka Nežič. Župnik v župniji Žiče, Vuhred. Duhovni pomočnik v Slovenskih Konjicah (od 2009).

Ozmec Ignacij SDB, roj. 29. januarja 1911, iz Melinec, mašniško posvečenje 21. septembra 1940 San Salvador, nova maša 22. septembra 1940, umrl 3. septembra 1992 v Santo Domingo v Dominikanski Republiki (več Marijin ograček 11-1940, stran 261in Stopinje 1998, stran 141-143).

Pavel Štefan, roj. 3. julija 1760, iz Beltinec.

Prša Ivan, roj. 2. aprila 1860, iz Ižakovec.

Perša Janez, roj. 2. aprila 1860, mašniško posvečenje 14. julija 1885, umrl 26. septembra 1935 v Pečarovcih.

Poredoš Martin, roj. 21. oktobra 1931, iz Ižakovec, mašniško posvečenje 19. junija 1958, novo mašo je daroval v nedeljo 13. julija 1958. Pridigal je salezijanec Štefan Zorko, ki je novomašnikov sovaščan in ravnatelj na Kodeljevem v Ljubljani. Na novi maši se je zbralo okoli 8000 ljudi iz vseh krajev Prekmurja. Sledile so duhovniških postaje: Slovenj Gradec (1958-1959, duhovni pomočnik), Brežice (1959-1961, kaplan), Teharje (1961-1964, kaplan), Lendava (1964-1965, kaplan), Murska Sobota (1965-1969, kaplan), Cankova (1969, župnijski upravitelj), Murska Sobota (1969-1981, župnik), Bakovci (1981-2008, župnik).
Vir: http://bakovci.net

Pozderec mag. Jožef SDB, roj 12. septembra 1942, iz Melinec, mašniško posvečenje 29. junija 1969, od 1999 župnik v župniji Ig.

Rous Matija (Matjaš), roj. 1. februarja 1910, iz Beltinec, mašniško posvečenje 4. julija 1937 v Mariboru, nova maša 11. julija 1937. Kaplanoval je v Črenšovcih, Murski Soboti in Paki. Umrl 14. maja 1982 v Gornjih Petrovcih, kjer je bil župnik od februarja 1942 in kjer je tudi pokopan.

Senica br. Jože OCist., roj. 31. januarja 1940, vstopil 8. septembra 1997, brat v Stični.

Szirmai (Steinbeck) Desiderius, Arpad, Ladislav ŠK, rojen 10. avgusta 1861 v Beltincih. Krščen je bil 12. avgusta 1861. Teološke študije je končal na Katoliškem duhovniškem institutu in bil 28. decembra 1883 posvečen v duhovnika škofije Veszprem. Posvetil ga je škof Žigmond Kovač. Službovanje: kaplan Lengyeltot ob Blatnem jezeru (Zichy so imeli tam dvorec), kaplan Iharosbereny (južno od Nagykanizse) in pri grofovski družini Josefa Inkey. Leta 1886 je prestopil v nagyvaradsko škofijo (Oradea v Romuniji) in je služboval: župnijski upravitelj v Szarvas od 13.8.1886-1895; župnik v Szarvas 1895- 29.6.1915. Leta 1905 je bil endoedski dekan, leta 1911 je postal kanonik, leta 1916 naslovni opat, leta 1921 glavni kanonik in prelat-kanonik. Umrl je 7. avgusta 1942 v Budimpešti in je pokopan na farkasretijskem pokopališču.
Vir: Jožef Tomec, Stopinje 2016, stran 114-115

Sraka Avguštin, roj. 28. marca 1913 iz Lipovec, mašniško posvečenje 23. junija 1940 v Torinu, nova maša 18. avgusta 1940 , Beltincih. Umrl 23. aprila 1997 v Murski Soboti, pokopan v Lipovcih. Med 2. sv. vojno je bilštiri leta vzgojitelj v salezijanskem študentskem domu v Sombotelu. Po vojni je kot duhovni pomočnik in katehet deloval v Turnišču, Veržeju, pri Mali Nedelji, v Murski Soboti, Rovinju, Beltincih in Lendavi. Od leta 1953 pa je bil župnijski upravitelj in nato župnik na Remšniku. Nekaj časa je soupravljal tudi župnijo Brezno ob Dravi. Decembra 1994 je stopil v pokov in se naselil v svoji rojstni vasi Lipovci.
Vir: Jožef Smej, Stopinje 1999, stran 314

Sraka p. Janez DJ, roj. 2. marca 1946, iz Melinec, mašniško posvečenje 29. junija 1975. Nova maša prvega jezuita iz župnije Beltinci je bila 6. julija 1975. Srebrna maša p. mag. Janeza Sraka je bila 30. julija 2000, potem pa v melinčki kapeli na proščenje Marije Snežne 6. avgusta 2000. Septembra istega leta vstopil v Družbo Jezusovo in po noviciatu v Mariboru leta 1967 položil prve obljube. Filozofijo končal v Zagrebu, teologijo in politične vede pa v Rimu. Papež Pavel VI. ga je v svetem letu 1975 v Rimu posvetil v duhovnika. Kot duhovnik bil dvakrat kaplan v Mariboru, nekaj let posvetil študiju v Rimu, bil odgovorni urednik revije Kristjanova obzorja, zadnjih šestnajst let pa vodil slovenske oddaje Radia Vatikan.

Sraka dr. Jožef SDB, roj. 13. marca 1941, iz Melinec, mašniško posvečenje 29. junija 1969, župnik v župniji Opčine v Italiji.

Sraka Vinko (Vincenc) SDB, roj. 23. (ali 22. maja) junija 1912, iz Lipovec, noviciat in prve zaobljube v Italiji, mašniško posvečenje 7. julija 1940 v Ljubljani, nova maša 28. julija 1940 v Beltincih. Umrl 26. julija 1966 v Hrastju Moti (Kapela).

Sreš (pomadžaren priimek Szántó) Mihael p. Fidel, premonstratenec, roj. 28. 4. 1885 Bratonci, Beltinci, mašniško posvečenje 1909; na peštanski univerzi študiral matematiko in fiziko; bil profesor matematike in fizike v Gödöllőju pri Budimpešti, v Jasovu in Košicah na Slovaškem; leta 1945 so ga z drugimi sobrati internirali v taborišče, kjer se mu je zdravje zrahljalo. Bil je tudi ekonom redovnih posestvi na Slovaškem. Umrl je 28. decembra 1959.

Steiner dr. Štefan, prof. in dekan Teološke fakultete v Ljubljani, roj. 22. decembra 1926, iz Beltinec, mašniško posvečenje 29. junija 1953 v Mariboru, novo mašo je daroval 12. julija 1953, umrl 5. julija 1981 v Domžalah, pokopan v Beltincih, v torek, 7. julija 1981. Kaplansko službo je opravljal v Slovenskih Konjicah in v Mariboru. Nato je v Rimu študiral katehetiko in leta 1961 doktoriral na Lateranski univerzi. Študij je nadaljeval in leta 1965 postal magister pastoralne teologije in nato še magister moralne teologije. Leta 1965 je začel predavati moralno teologijo na ljubljanski teološki fakulteti. Leta 1978 je bil prvič izvoljen za dekana Teološke fakultete, leta 1980 pa drugič. Napisal je več knjig s področja moralne teologije.
Vir: Lojze Kozar ml., Stopinje 2001, stran 66-67

Sušec Ivan, roj. 15. aprila 1938, iz Beltinec, mašniško posvečenje 29. junija 1965 v Mariboru, novo mašo obhajal 4. julija 1965. Novomašni pridigar je bil Jožef Lebar iz Beltinec. Bil je kaplan v Poljčanah (1966-1968), v Lendavi (1968-1969), pri Gradu (1969-1971), župnijski upravitelj pri Sv. Petru na Kristan Vrhu (1971-1975), v tem času je soupravljal župnijo Sv. Ema, nato je postal župnik pri Sv. Emi (1984-1985), v naslednjih letih je deloval kot župnijski upravitelj pri Sv. Jerneju pri Ločah (1985-1994). Od leta 1994 je deloval kot upokojeni župnik. Bival je pri Sv. Emi, nato pa v Podčetrtku. Zadnjih nekaj mesecev življenja je preživel v domačem kraju v Domu Janka Škrabana. Umrl 23. aprila 2009. Pokopan 25. aprila 2009 v Beltincih.
Vir: Lojze Kozar ml., Stopinje 2010, stran 184

Šaruga Anton, roj. 21. maja 1925, iz Beltinec, mašniško posvečenje 29. junija 1952 v Mariboru, novo mašo je daroval 20. julija 1952, umrl 7. aprila 1996 na Slivniškem Pohorju v Mariboru (na pljučnem oddelku bolnišnice). Pokopan 10. aprila 1996 v Beltincih. Srednjo šolo je začel v salezijnskem zavodu v Veržeju in nadaljeval v Murski Soboti. Po maturi v Murski Soboti se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani kot gojenec Lavantinskega bogoslovnega semenišča. Po novi maši je bil še enoleto v bogoslovju kot semeniški duhovnik. Potem je bil nekaj mesecev duhovni pomočnik v Slovenskih Konjcah, kaplan v Brestanici, Turnišču, Dravogradu, Št. Ilju v Slovenskih goricah, Lendavi in Poljčanah. Tri leta je bil župnijski upravitelj v Sp. Polskavi (1966-1969). Leta 1969 je prišel v župnijo Št. Ilj pri Velenju in jo kot župnijski upravitelj vodil 12 let. Zaradi bolezni je julija 1984 stopil v pokoj.
Vir: Jože Smej, Stopinje 1997, stran 158

Šaruga Jože SDB, roj. 13. januarja 1917, iz Beltinec, pomočnik, prve zaobljube 20. oktobra 1940, umrl 31. oktobra 1986 na Jesenicah, pokopan na Trsteniku.

Šaruga dr. Matija SDB, roj. 7. februarja 1904, iz Beltinec, mašniško posvečenje 24. septembra 1932 v Turinu, umrl 16. septembra 1955 v Rimu.

Škafar Ivan, roj. 7. maja 1912, iz Beltinec, mašniško posvečenje 7. julija 1935 v Mariboru, nova maša 28. julija 1935, umrl 15. februarja 1983 v Radljah ob Dravi, kjer je bil nazadnje župnik, pokopan je v Beltincih. Ob duhovniškem delu se je ves posvetil prekmurski zgodovini. Napisal je več zgodovinskih del iz naše preteklosti. Sestavil je biblijografijo prekmurskih tiskov od 1715 do 1919.

Škafar Štefan, iz Bratonec. Novo mašo je daroval 11. julija 1954.

Škafar dr. p. Vinko Avgust OFMCap, roj. 27. avgusta 1939, iz Bratonec (ali Beltinec?), mašniško posvečenje 29. junija 1966. Novo mašo je imel 3. julija 1966. Pridigal mu je sobrat in njegov profesor p. Boleslav Polanski. Slovesnost je bila zunaj cerkve ob navzočnosti 15 tisoč vernikov. V kapucinski red je stopil 1957, študiral teologijo v Zagrebu in Ljubljani, kjer je diplomiral 1967. Podiplomski študij je nadaljeval v Rimu, kjer je doktoriral leta 1974 z disertacijo Skupno duhovništvo kot temelj za družinsko duhovnost v luči 2. vatikanskega cerkvenega zbora. Od leta 1983 je predavatelj na Teološki fakulteti. V letih 1990–1996 je bil provincial Slovenske kapucinske province. Ves čas je bil vključen tudi v pastoralno dejavnost: dolga leta kot kaplan v Celju in na Ptuju, v letih 1979–1990 je bil dekan ptujske dekanije, sedaj je župnik pri Sv. Jožefu v Mariboru. Urednik Družinske priloge (Naše družine) pri tedniku Družina je bil od leta 1981 do 2008. Župnik moderator v župniji Sv. Jožef v Mariboru.

Štumpf dr. Peter
Rodil se je 28. junija 1962 v Murski Soboti, doma pa je iz župnije Beltinci. Po končani osnovni šoli v Beltincih se je leta 1977 vpisal v Srednjo versko šolo v Želimljem. Leta 1983 je maturiral na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Na redovno življenje v salezijanski družbi se je pripravljal v Želimljem, kjer je opravil noviciat in 9. avgusta 1980 napravil prve redovne zaobljube.
Po odsluženem vojaškem roku v Zagrebu leta 1983 in vzgojni praksi na Srednji verski šoli v Želimljem se je leta 1984 vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Po dveh letih študija filozofije je nadaljeval študij teologije na Teološki fakulteti Salezijanske papeške univerze v Torinu v Italiji in tam leta 1989 diplomiral iz mariologije. Dne 29. junija 1990 ga je mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger v Mariboru posvetil v duhovnika.
Po posvečenju ga je redovni predstojnik imenoval za kaplana v župniji Rakovnik v Ljubljani, kjer je deloval do leta 1993, ko je za dve leti odšel za kaplana v župnijo Sevnica. Leto za tem je bil imenovan za župnika na Igu, kjer je deloval do leta 1998, nato pa je bil leto dni župnijski upravitelj župnije Zabukovje nad Sevnico. Duhovniška pastoralna pot ga je nato vodila v Maribor. Tam je bil župnik župnije sv. Janeza Boska, leta 2000 pa je bil imenovan za župnika v Veržeju. Od leta 2003 je bil župnik župnije Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Tedanji ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Rode ga je imenoval za dekana dekanije Ljubljana-Vič/Rakovnik.
Leta 1994 je pri prof. dr. Francetu Oražmu magistriral iz moralne teologije s tezo Mladostniki in zakrament sprave. Doktorski študij je nadaljeval pod mentorstvom prof. dr. Vinka Potočnika in somentorstvom prof. dr. Bogdana Kolarja. Leta 2002 je na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani obranil disertacijo z naslovom: Jožef Klekl st. (1874–1948) kot publicist v prizadevanju za ohranitev katoliške vere v Slovenski krajini (Prekmurje). Dr. Peter Štumpf je dober poznavalec prekmurske zgodovine, še posebej družbenih in cerkvenih razmer na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Posveča se pastorali družin, študentov in zakonskih skupin. Kot predavatelj je sodeloval na različnih tečajih za vzgojo župnijskih sodelavcev. Predaval je na ljudskih misijonih in drugih pastoralnih srečanjih. S poljudnoznanstvenimi članki in pogovori sodeluje v nekaterih osrednjih slovenskih cerkvenih medijih.
Papež Benedikt XVI. ga je 24. maja 2006 imenoval za mariborskega pomožnega škofa. Škofovsko posvečenje je v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika prejel 10. septembra 2006.
Pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) je odgovoren za Komisijo za sredstva družbenega obveščanja in Rafaelovo družbo.
Za novega murskosoboškega škofa ordinarija ga je papež Benedikt XVI. imenoval 28. novembra 2009, umeščen pa je bil 10. januarja 2010.

Temlin Štefan SDB, roj. 23. julija 1901, iz Beltinec, mašniško posvečenje 7. julija 1929, umrl 26. februarja 1937 v Ljubljani.

Tratnjek Matija, roj. 10. novembra 1971, iz Lipovec, mašniško posvečenje 29. junija 1999. Novo mašo je imel 25. julija 1999 pred župnijsko cerkvijo. Pridigal mu je domačin, mag. Peter Štumpf SDB, in je razmišljal o duhovniškem poslanstvu. Njegovo novomašno geslo je "Resnično, povem vam: če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!" (Mt 18, 3). Najprej je bil kaplan v Lendavi, od leta 2002 naprej je bil župnik v župniji Sv. Jerneja v Slov. Bistrici. Od leta 2011 je bil župnik pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Od leta 2015 je duhovnik za Slovence v Slovenskem pastoralnem cetru na Dunaju.

Tratnjek Stanko SDB, roj. 11. novembra 1938, iz Lipovec, mašniško posvečenje 29. junija 1966 v Mariboru, redovne zaobljube 8. januarja 1966, novo mašo je daroval 24. julija 1966. Pridigal mu je sorodnik Ivan Škafar, misijonar iz Radelj. Kaplan v Šentrupertu (1967), potem kaplan v Mužlji v Srbiji (1969), sočasno župnijski upravitelj v kraju Belo Blato (1970), škofov svetovalec (1988, 1990 and 1995), član Katehetskega sveta (2000, 2006-2010). Župnik od 1985 do 2014 v Mužlji.

Tratnjek Štefan, roj. 5 decembra 1912, iz Lipovec, mašniško posvečenje 5. julija 1936 v Mariboru, nova maša 26. julija 1936 v Beltincih, župnik med 1941? in 1988 na Pertoči, umrl 20. septembra 1989 v Mariboru, pokopan na Pertoči.

Vereš Štefan, roj. 22. decembra 1936, mašniško posvečenje 29. junija 1961. V duhovniško službo se je začel kot kaplan uvajati v Poljčanah leta 1962. Od tam je leta 1963 odšel za kaplana v Slovenske Konjice in hodil tudi na Skomarje. Leta 1965 je prevzel skrb za župnijo Sv. Kunigunda na Pohorju in soupravljal Skomarje. Leta 1972 je odšel kot duhovnik med slovenske izseljence v Berlin. Po vrnitvi v domovino leta 1977 je ponovno prevzel skrb za župnijo Sv. Kunigunda in jo vodil vse do upokojitve v letu 1988. Tudi po njej je ostal s svojimi nekdanjimi župljani, v pomoč sobratom v dekaniji, bival pa na Skomarju. Umrl je 16. julija 2012. Pogreb je bil 18. julija 2012 v Bratoncih.

Vinkovič (Hársligethy – Lipovski) Štefan p. Viktor, frančiškan madžarske province sv. Devije Marije, 10. 12. 1880, maš. 21. 12.1903 v Budimpešti, umrl 4. 9. 1973 Esztergom (Madžarska).
P. Viktor je zagledal luč sveta 10. decembra 1880 v Lipovcih, župnija Beltinci, kot edini sin že priletnih staršev. V frančiškanski noviciat province sv. Ladislava je stopil 15. oktobra 1898. Ko so leta 1900 poenotili frančiškanski red zaradi zgodovinskih razlik in jožefinskih ostankov, so tudi prerazporedili frančiškanske province in je bila provinca sv. Ladislava ukinjena, je Vinkovič kot študent drugega letnika filozofije prestopil v madžarsko provinco sv. Device Marije. Za duhovnika je bil posvečen 21. decembra 1903 in že leta 1904 postal pomočnik učitelja (magistra) frančiškanskih novincev in katehet v kraju Malacka. V letih 1908-1919 je bil vzgojitelj in učitelj bogoslovcev v samostanu Nagyszombat. Leta 1919 je postal samostanski predstojnik v Veszpremu, leta 1921 provincialov svetovalec (definitor) in leta 1924 provincialov namestnik (kustos). Od leta 1924 do 1927 je bil gvardijan v budimpeštanskem frančiškanskem samostanu, kjer je obnovil samostansko cerkev. Kot provincial, prvič je bil izbran leta 1927 za provinciala, si je začel zelo prizadevati, da bi provinca zaživela pristen frančiškanski duh, in se pri tem ni ustrašil nikakršnega napora. Zato so ga bratje drugič izvolili za provinciala leta 1930 in tretjič leta 1939. Provinca je sprejela v tem obdobju tudi štiri nove postojanke, omenimo naj samo tisto v Zalaegerszegu, kjer so frančiškani zgradili novo samostansko cerkev Srca Jezusovega, ki je leta 1942 postala župnijska. Tu je p. Viktor Vinkovič postal 1. 1942 samostanski predstojnik. Imel je zasluge tudi za postojanko v Mali Kaniži (Kiskanizsa) in Kapuvaru. Kot generalni vizitator je leta 1928 prepotoval frančiškansko provinco sv. Janeza Kapistrana na Madžarskem, leta 1936 pa provinco sv. Štefana kralja v Transilvaniji. Leta 1950, ko je provinca doživela številne udarce komunističnih oblasti, se je z drugimi patri vrnil v Esztergom k srednješolski mladini, kjer je ostal do smrti in se je ves čas zanimal za njeno počutje, napredek, razvoj in gimnazijo. V Esztergomu je dočakal zlato in biserno mašo, do 70-letnice mašništva (železne maše) mu je manjkalo samo dobre tri mesece. Umrl je 4. septembra 1973 v Esztergomu na Madžarskem.
Vir: p. Vinko Škafar, Stopinje 2009, stran 68-69

Vinkovič Jože, roj. 9. januarja 1953, iz Gančan, mašniško posvečenje 29. junija 1979. Pred beltinsko cerkvijo ga je še skupaj s tremi drugimi novomašniki ob lepem vremenu posvetil pomožni škof iz Maribora dr. Vekoslav Grmič. Župnik v župniji Pertoča.

Vinkovič Štefan, roj. 23. avgusta 1954, iz Gančan, mašniško posvečenje 29. junija 1980, župnik v župniji Križevci pri Ljutomeru.

Vöröš Štefan, roj. 22. decembra 1936, iz Bratonec. Nova maša je bila v nedeljo, 20. avgusta 1961 ob zelo slabem vremenu. Cel dan je močno deževalo in je bil obisk mnogo manjši, kakor je vedno ob novi maši (okrog 3.000 ljudi). Pridigar Janez Zorko, župn. upravitelj iz Velenja, je zelo lepo orisal križev pot in poveličanje dobrega katoliškega duhovnika. Domače slavje se je vršilo v Bratoncih ob navzočnosti 400 ljudi, kar je gotovo največja slovesnost ob novi maši v župniji.

Vöröš Martin, roj. 8. novembra 1953, iz Bratonec, mašniško posvečenje 8. novembra 1981. Nova maša 2. maja 1982. Do 2013 župnik v župniji Sv. Jurij v Prekmurju.

Zorko Janez, roj. 2. decembra 1922, iz Ižakovec, mašniško posvečenje 29. junija 1951, župnik v župniji Videm - Krško. Novo mašo je daroval 26. avgusta 1951.

Zorko Štefan SDB, rojen 11. februarja 1915, iz Ižakovec, mašniško posvečenje 23. junija 1940 v Torinu, nova maša 15. avgusta 1940 v Beltincih, umrl 20. marca 1988 v Ljubljani.

Zver Štefan, roj. 7. avgusta 1925 v Banuti v župniji Lendava. Novo mašo je imel v Beltincih 2. septembra 1951. Po novi maši je opravljal kaplansko službo pri Sv. Juriju ob Ščavnici (1952-1956), v Vitanju (1956), v Lendavi (1956-1961). Nato je bil župnijski upravitelj in župnik v Žetalah (1961-2009). Od 1975-1986 je bil tudi prodekan dekanije Rogatec. Po upokojitvi je bival v Žetalah. Umrl je 22. februarja 2012. Pokopan 24. februarja 2012 v Žetalah.

Žalig Andrej p. Norbert OFM, roj. 19. novembra 1902, iz Beltinec, mašniško posvečenje 2. oktobra 1927, nova maša 9. oktobra 1927 v Beltincih, umrl 11. oktobra 1971 v Varaždinu.
P. Norbert se je rodil 19. novembra 1902 v Beltincih Štefanu in Ani, rojeni Pozderec. Po osnovni šoli v Beltincih je odšel v gimnazijo na Madžarsko v Kszeg, ki so jo vodili madžarski benediktinci. Po šestem razredu gimnazije se je zaposlil na pošti v Murski Soboti. Leta 1921 je prišel v Varaždin, kjer je 31. 8. 1921 vstopil v noviciat frančiškanske province sv. Cirila in Metoda in ga je nadaljeval na Trsatu, kjer je 1. 9. 1922 naredil prve redovne zaobljube, večne pa 8. 9. 1925. Madžarsko gimnazijo je končal na Reki, teologijo pa je študiral v Zagrebu, kjer je bil 2. 10. 1927 posvečen v duhovnika. Naredil je tudi državni izpit za srednješolskega profesorja verouka. Bil je prefekt v zagrebškem frančiškanskem malem semenišču, katehet v Našicah in Subotici, na virovitiški in koprivniški gimnaziji. Predstojnik samostanov je bil v Virovitici, Koprivnici, Osijeku in Čakovcu, kjer je bil med drugo svetovno vojno, pod madžarsko okupacijo, provincialov delegat za vse samostane province sv. Cirila in Metoda, ki so pripadli Madžarski. Nekaj časa je bil predstojnikov namestnik v Karlovcu, zadnja leta pa je preživel v varaždinskem frančiškanskem samostanu, kjer je veliko spovedoval in pridigal kljub hudi sladkorni bolezni. Umrl je v Varaždinu 11. 10. 1971.
Vir: p. Vinko Škafar, Stopnije 2009, stran 72-73

Žemlič Štefan, roj. 20. avgusta 1919, iz Lipovec, mašniško posvečenje 8. decembra 1944 (Sombotel), nova maša 22. aprila 1945 (Beltinci), kaplan v Bogojini (1945), župnik v župniji Vuhred (župnijski upravitelj 1945-1954, potem župnik prav tam), srebrna maša 8. decembra 1969, zlata maša 8. decembra 1994. Umrl 4. oktobra 2004.
Več na http://www.vuhred.net.

Žižek Marko, roj. 25. aprila 1819, iz Gančan, mašniško posvečenje 15. novembra 1844. Umrl 4. maja 1890 v Sombotelu.
Več si preberite tukaj.

Iskanje po spletni strani

خرید vpn خرید کریو خرید کریو دانلود فیلم خارجی دانلود فیلم خرید vpn دانلود فیلم خرید vpn خرید vpn خرید کریو