002Spoštovana starša, ko sta spočela otroka in mu dala življenje; ali sta ga morda prej vprašala za dovoljenje? Ne, saj to vendarle ni bilo mogoče. Vedela sta, da je življenje neizmerni dar, zato sta upravičeno predvidevala, da bo otrok nekega dne hvaležen zanj. Ali pritičnega prosimo za dovoljenje, predno mu izročimo darilo? Nikakor. Ja, kakšno darilo pa bi bilo to? Tudi življenje je neizmeren dar neba oziroma največje darilo dobrega in ljubečega Boga.
So ljudje, ki so prepričani, da je življenje produkt nekih slepih, temnih, zavratnih sil, ki so se nekoč poigrale z materijo in s tega prekucavanja naj bi po njihovem slučajno nastalo življenje. Torej je življenje le slučaj. Spet drugi menijo, da je življenje rezultat hladne, toge in neosebne usode, kjer je že v naprej vse določeno in determinirano. Če bi bilo tako, in temu hvala Bogu ni tako, potem ne bi mogli govoriti o veselju nad življenjem, o človekovem dostojanstvu in človekovi neizmerni vrednosti.


Kristjani pa verujemo, da je na dnu vsega Karitas, Agape, neka toplina, milina in nežnost, skratka dobro in ljubeče bitje, ki mu pravimo Bog. Bog je popolna dobrota in čista ljubezen. In Bog je tisti, tako verujemo, ki nas je brez interesov in koristoljubja, zgolj iz čiste ljubezni priklical na oder življenja. Torej ni nujno, da živimo, lahko bi bilo drugače, ali pa nas sploh nebi bilo. Torej naše spočetje in rojstvo je veliki Božji dar, za kar moremo biti Bogu zmeraj hvaležni.
Bližajo se sam lepi božični prazniki, ko se bomo veselili Jezusovega rojstva in njegovega prihoda med nas ljudi. Zato se upravičeno sprašujemo, zakaj je Bog sploh hotel biti rojen kot človek, saj bi si lahko recimo izbral, ne vem, drugačno pot, po kateri bi se udejanjil in dal spoznati svetu. Lahko bi tudi na drugačen način odrešil svet. Toda izbral je pot preprostosti in ponižnosti in bil rojen iz žene, ki jo je Bog prosil za svobodno privolitev. Odgovora na to vprašanje ni in ga ne more biti. Zakaj ne? Zato, ker bi bilo lahko tudi drugače. A Bog se je odločil tako, kar je svobodna Božja izbira in mi ne moremo zasliševati Boga, zakaj se je tako odločil.
Eno je gotovo, ustvarjeni smo po Božji podobi, za Boga smo prva in največja vrednota, ustvarjeni zaradi nas samih. Z rojstvom Bog želi deliti naše življenje, biti solidaren z nami in pomenimo mu veliko, da smo njegovi prijatelji in sodelavci. Zato je Bog izbral pot po kateri prihaja na svet sleherni človek in ta pot je čudovita, lepa, sveta in Božja. Z Jezusovim rojstvom je Bog pokazal posebno ljubezen do nas ljudi, da smo resnično njegovi ljubljenci. Nekje v svetem pismu stare zaveze je zapisano, četudi bi te lastna mati zavrnila (pozabila) vedi, da te jaz ne bom nikoli zavrgel ali pozabil.
Toda tudi dandanes so matere, ki zavračajo svoje otroke. Ni dolgo tega, ko smo po elektronskih medijih lahko slišali, kako je »mati« s svojim novorojenčkom zapustila bolnišnico, ter odšla v park in svojega novorojenčka pustila v grmovju, verujoč in upajoč na milost mimoidočih. Morda ga pa le nekdo opazi oz. sliši njegov jok in ga odpelje v bolnišnico. Nekaj dni za tem smo slišali o devetnajst letnem dekletu, ki ni bila pripravljena na materinstvo in je otroka umorila in položila na gladino reke Drave, misleč, da ga bo vodni tok odnesel daleč od nje. Nekaj kilometrov nižje so drobno trupelce našli zataknjeno v veje drevesa, ki je padlo v reko. Čestokrat smo presenečeni brali o mladi »materi«, ki je svojega otroka razkosala in ga odvrgla v koš za smeti ali odložila na smetišče. Veliko je tudi »mater«, ki svoje novorojenčke puščajo pred glavnimi vhodnimi vrati nakupovalnih centrov, lekarn, zdravstvenih domov ali na stopniščih pred cerkvenimi vrati. Obstajajo tudi »matere«, ki jim kmalu po rojstvu odvzamejo otroke in jih dajo v rejništvo ali v posvojitev. V socialno problematičnih družinah so »matere«, ki ne skrbijo za svoje otroke, jih ne vzgajajo in vse prepuščajo ulici.
Kot družba se premalo veselimo rojstva otrok in njihove celostne vzgoje. Božič je praznik, ki nam govori drugače. Da je sleherno rojstvo in življenje neizmerno v Božjih očeh, zato mora biti tudi v naših. Vsak otrok prinaša v hišo in družino spremembe. Tudi ob Jezusovem rojstvu se vse spremeni, se menja, vse se pokaže v drugi luči, nastane nov svet. Tudi Jožef in Marija, mož in žena, nista več sama, ampak sta postala »oče« in mati. Tudi Jezus je s svojim rojstvom v hišo (hlevček) prinesel veliko skrbi, odgovornosti in neprespanih noči, a hkrati tudi veliko veselja, sreče in ljubezni. Tudi Jezus je imel v sebi veliko moč, saj je s svojo nebogljenostjo razorožil odrasle ljudi. Tudi ob njegovem rojstvu so prihajali v hlevček različni ljudje, ki jih sicer ne bi bilo. Ko so ga zagledali in zastrmeli v nedolžnost in nebeško lepoto, ki je sijala z njegovih oči, po pokleknili in ga z molitvijo počastili. Kmalu za tem so prišli Trije Kralji in ob pogledu nanj začutili enako kot pastirji, se mu priklonili in mu izročili darove.
Vsako rojstvo je čudež. Še posebno rojstvo Boga, ki v Betlehemskem Detetu prihaja med nas. Ne prihaja z močjo, silo in oblastjo, ampak tiho, neopazno, skromno, s simpatijo, z jokom, nasmehom, nežnostjo, odpovedjo in ljubeznijo. Jezus se je rodil v Betlehemskem hlevčku zato, da bi nas odrešil, nas spravil med seboj in z Bogom in ustvaril nov svet bratov in sestra, ki živijo v medsebojnem spoštovanju, dobroti, miru in ljubezni. Jezus se ni rodil zaradi samega sebe, ampak zaradi nas ljudi. Zato je prav, da božične praznike praznujemo skromno, a duhovno zelo bogato.
Živimo v porabniški družbi, ki je prepletena z potrošniško miselnostjo. Že konec meseca novembra je po naših mestih zasvetilo na tisoče raznobarvnih luči. Trgovine in drugi javni prostori so skoraj od takrat okrašeni z božičnimi motivi. Samo z enim samim namenom, da privabijo kupce. In zadnje dni adventnega časa je po naših mestih opaziti en sam vrvež. Ljudje hitijo nakupovat hrano, pijačo in dragocena božična darila za božično večerjo in obdarovanje. Ob uživanju hrane in pijače, ter obdarovanju, in ponekod še ob plesu, pozabljajo na bistveno božično sporočilo. Zanje so božični prazniki zgolj folklora, lepi običaji in zmaterializirano potrošništvo. Kdor tako gleda na božične praznike je bliže poganstvu kot pa krščanstvu. Je bliže Jeruzalemu, ne pa Betlehemu. Je bliže videzu in blišču, ne pa resnici. Jezus se je uresničil v Betlehemu, daleč proč od Jeruzalemskega vrveža. Rojen je bil daleč od Jeruzalemskih uglednih ljudi, saj ga pomembneži in izobraženci niso prepoznali. In jeruzalemski vladarji in veljaki ga niso priznali, čeprav ni bil rojen tako daleč od njih. Jezus ni bil rojen ob križišču takratnih kulturnih poti saj so se ljudje prepuščali zabavam, užitkom in izživljanju, ampak v tihem Betlehemskem hlevu, v hlevčku z enim samim sporočilom: Nisem vas pozabil, moji ste. Srečni bodite, rad vas imam.
Želimo vam lepe, srečne in blagoslovljene božične praznike. Želimo vam, da bi se zavedali, da je Jezus vedno z nami in nas spremlja na poti življenja. Moje srce vam želi naj ostane novorojeno božje dete z vami vse dni v letu 2016.
Štefan Grabar
Temu voščilu se pridružujemo vsi duhovniki in župnijski sodelavci beltinske župnije.

Iskanje po spletni strani

Arhiv člankov

Powered by mod LCA
خرید vpn خرید کریو خرید کریو دانلود فیلم خارجی دانلود فیلم خرید vpn دانلود فیلم خرید vpn خرید vpn خرید کریو